Zakaj potrebujemo Pravilnik o preprečevanju spolnega nadlegovanja v uredništvih: Nasilje ne sme biti del novinarskega poklica

Ko so novinarke utišane zaradi strahu, trpi javni interes.

Spolno nadlegovanje v uredništvih v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji ter Bosni in Hercegovini se že leta skriva za profesionalnim molkom, negotovimi pogodbami in hierarhijami moči. Čeprav zakoni formalno prepovedujejo diskriminacijo in nasilje, praksa kaže, da zaščita novinark in medijskih delavk pogosto manjka. Ali lahko Pravilnik o preprečevanju spolnega nadlegovanja postane prelomnica v kulturi molka?

Novinarke poročajo o spolnem in drugem nadlegovanju nad ženskami, a ogromno jih je tudi nevidnih žrtev tega istega nasilja, kaže regionalna raziskava, ki je bila letos avgusta in septembra  izvedena v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji ter Bosni in Hercegovini v okviru projekta "Ženske v medijih: Ustavimo nadlegovanje na delovnem mestu v medijski industriji v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji ter Bosni in Hercegovini".

Delni in končni rezultati raziskave, ki temeljijo na več sto izvedenih anket, poglobljenih intervjujev in primerjalnih analiz, kažejo na sistemski značaj spolnega in na spolu temelječega nasilja v medijskem sektorju. Vsaka druga novinarka je doživela neko obliko spolnega nadlegovanja, večina o tem ni nikoli poročala, institucije in uredništva se le redko odzovejo, posledice – poklicne, psihološke in socialne – pa nosijo posameznice.

Sistemski problem, ki je bil ugotovljen z raziskavo in se kaže v množični diskriminaciji medijskih delavk, pa tudi v odsotnosti njihove ustrezne zaščite, zahteva hiter in učinkovit odziv – opredelitev jasnega pravilnika, ki bi uredništva zavezal k ničelni toleranci do diskriminacije žensk v medijih.

Pravilnik za uredništva, ki ga bomo pripravili v okviru tega projekta, bo sestavljen iz več segmentov – od opredelitve pojma nadlegovanja in njegovih vzrokov, preko primerjalne pravne prakse na področju preprečevanja nadlegovanja na delovnem mestu do mednarodnih standardov na tem področju.

V pripravi je Pravilnik o preprečevanju nadlegovanja v uredništvih

Pravilnik bo vseboval jasna navodila za prepoznavanje nadlegovanja na delovnem mestu, smernice o tem, katere vrste nadlegovanja je treba prijaviti katerim pristojnim organom ter predloge za preprečevanje nadlegovanja, predvsem spolnega.

Do konca decembra bo oblikovana regionalna strokovna skupina, ki bo delala na Pravilniku in bo združila strokovnjake iz vseh štirih držav. Koordinator regionalne strokovne skupine je odvetnik iz Novega Sada, Veljko Milić.

Več kot dve tretjini anketirank je odgovorilo, da spolnega nadlegovanja niso prijavile nikomur zaradi strahu pred izgubo službe ali povračilnimi ukrepi. Odvetnik Veljko Milić pravi, da to ni presenetljivo, saj tudi v uredništvih, kjer tak dokument formalno obstaja, kultura ni takšna, da bi ga sploh uporabljali – leži v mapi in nihče ne ravna v skladu z njim.

»V Pravilniku bomo opredelili, kaj je spolno nadlegovanje znotraj uredništva in kako se le to kaže, da ga bodo žrtve lažje prepoznale. Pravilnik bo zasnovan tako, da ga bo mogoče uporabljati v vseh štirih državah – v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji ter v Bosni in Hercegovini. V kolikor bo potrebno, ga bomo za vsako od držav uskladili z njenim pravnim sistemom,« je dejal Milić.

Pravilnik o preprečevanju spolnega nadlegovanja novinark in medijskih delavk je namenjen javnim in zasebnim medijem v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji ter Bosni in Hercegovini.

Da bi zagotovili participativni razvoj Pravilnika, je naloga delovne skupine, da skupaj razvije jasne smernice in postopke za preprečevanje, prijavljanje in sankcioniranje spolnega nadlegovanja na delovnih mestih v medijih. To vključuje:

• Mehanizme za prijavo spolnega nadlegovanja, ki so na voljo in zagotavljajo žrtvi nasilja varnost in zaupnost;

• Strategije odzivanja, ki opredeljujejo korake po vložitvi pritožbe, s čimer se zagotavlja pravočasna in pravična rešitev pritožb;

• Preventivne ukrepe, kot so usposabljanje, ozaveščevalne kampanje in jasne politike o sprejemljivem vedenju;

• Okvire odgovornosti za sankcioniranje storilcev in zaščito žrtev pred povračilnimi ukrepi.

Številke, ki razbijajo mite

Ena najbolj zaskrbljujočih ugotovitev raziskave je dejstvo, da je vsaka druga anketiranka doživela eno ali več oblik spolnega nadlegovanja. Ta odstotek je v vseh štirih državah enak, kar kaže na regionalno naravo problema.

Najpogostejše oblike nadlegovanja vključujejo neželene komentarje o videzu, telesu in spolnosti; seksistične in stereotipne pripombe o poklicnih sposobnostih žensk; neprimerne dotike, poljube in "šale" na službenih zabavah; pošiljanje spolno eksplicitnih sporočil in fotografij; psihično nadlegovanje in povračilne ukrepe po zavrnitvi; resne grožnje, poskus posilstva in posilstvo.

Več kot polovica primerov prihaja od sodelavcev v uredništvih, tretjina pa od nadrejenih – kar razkriva hierarhično razsežnost nasilja in njegovo povezavo z razmerji moči.

Uredništvo kot prostor tveganja – normalizacija nasilja in molk kot strategija preživetja

V nasprotju s splošnim prepričanjem, da so novinarke najbolj ranljive na terenu ali na družbenih omrežjih, raziskave kažejo, da so uredništva pogosto glavno mesto nadlegovanja. Seksualizacija videza in podcenjevanje kompetenc ustvarjata delovno okolje, v katerem je nasilje normalizirano.

Ena od anketirank je povedala: »Na naši medijski sceni je na stotine primerov, kot je moj. Povprašajte na javnih medijih. Ne bi verjeli, kaj vse prestajajo naše kolegice.«

Številne novinarke določenih vedenj ne prepoznajo kot spolno nadlegovanje – čeprav jih osebno doživljajo kot neprijetne ali ponižujoče. Ta normalizacija nasilja je posledica dolgoletne kulture seksizma, pa tudi pomanjkanja izobrazbe in jasnih notranjih politik.

Razlogi, zakaj velika večina medijskih delavk ni nikomur prijavila nadlegovanja, so številni: strah pred izgubo službe v negotovem in premalo plačanem sektorju; strah pred povračilnimi ukrepi in profesionalno stigmatizacijo; nezaupanje v uredništva, sindikate in institucije; prepričanje, da se "ne bo nič zgodilo".

»Nisem vedela, kako naj ravnam, da ne bi jaz postala problem,« je v anketi izjavila ena od novinark.

Pravni okvir v regiji: zakoni obstajajo, zaščite ni

Na papirju imajo države v regiji relativno trden normativni okvir, ko gre za prepoved diskriminacije in spolnega nadlegovanja. Slovenija, Hrvaška, Srbija ter Bosna in Hercegovina so del svoje zakonodaje formalno uskladile z mednarodnimi standardi – od Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW) preko Istanbulske konvencije do ustreznih direktiv Evropske unije.

Vendar pa izkušnje novinark in medijskih delavk kažejo, da obstaja globok razkorak med predpisi in realnostjo.

Birokratske ovire in ogrožanje javnega interesa

Skupno vsem državam v regiji je, da zakoni temeljijo na predpostavki, da bodo delodajalci ravnali vestno in da se bodo institucije odzvale učinkovito. V resnici pa medijski sektor zaznamujejo negotovi delovni odnosi, hierarhije moči in močen pritisk na posameznice, naj "ne pretiravajo".

Raziskava kaže, da večina medijev nima učinkovitih preventivnih ukrepov proti spolnemu nadlegovanju. Tudi kjer obstajajo formalni dokumenti, zaposlene z njimi pogosto niso seznanjene, prav tako ni v navadi, da se uporabljajo.

Novinarke se soočajo z minimiziranjem nasilja, prelaganjem krivde in birokratskimi ovirami. »Ne se tako razburjati. Večina teh ljudi ni mislila resno,« so eni od novinark rekli na sodišču.

Diskriminacija in nasilje nad novinarkami nista le stvar delavskih pravic ali enakosti spolov – neposredno ogrožata demokracijo in pravico državljanov do obveščenosti. Ko so novinarke utišane zaradi strahu, trpi javni interes.

Zakaj je Pravilnik potreben

Struktura in vsebina tega dokumenta bo predpis o preprečevanju spolnega nadlegovanja in nasilja na podlagi spola v medijskih organizacijah, ki bo prilagojen za uporabo v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji ter v Bosni in Hercegovini.

Pravilnik bo zasnovan kot praktičen instrument za javne in zasebne medije z jasnimi mehanizmi poročanja, preiskovanja, zaščite, sankcioniranja in podpore žrtvam. Bo prenosljiv in z minimalnimi prilagoditvami, da bo po potrebi usklajen z zakonodajo posamezne države.

Pravilnik bo omogočil skupni standard kakovosti odzivanja v državah regije, izmenjavo dobrih praks, usposabljanje in podporo med sindikati in novinarskimi združenji ter izboljšanje praks v javnih mediji, ki so pogosto medsebojno primerljive.

Načela, na katerih bo temeljil Pravilnik, vključujejo: pravico do dostojanstva in varnosti (ničelna toleranca do spolnega nadlegovanja), zaupnost in anonimnost (prednost varnosti žrtve in omejeno deljenje informacij), hitrost in preglednost (jasni roki in postopki za preiskavo in odločanje) ter sankcioniranje morebitnih povračilnih ukrepov.

Javni mediji – test sistema

Pravilnik o preprečevanju spolnega nadlegovanja bi se moral najprej uveljaviti v javnih medijih. Ti bi morali, financirani z javnim denarjem in zakonsko zavezani k služenju javnemu interesu, določiti standarde za celoten medijski sektor.

V praksi pa so v javnih medijih pogosto prisotni isti vzorci molka in relativizacije kot v komercialnih, zasebnih medijih – in jih včasih še poglabljajo z zanašanjem na počasnost sistema in notranje hierarhije. Čeprav že imajo določene predpise, kodekse in postopke, jih redko izvajajo. Pritožbe se rešujejo neformalno, s »pogovori«, brez pisne sledi, brez zaščite žrtev in brez posledic za storilce.

Če se bo Pravilnik v javnih medijih uporabljal dosledno, lahko postane model, ki se bo razširil tudi na zasebne in lokalne medije.

Javni mediji kot institucije z največjo prepoznavnostjo imajo tudi posebno odgovornost do javnosti. S svojim vedenjem pošiljajo sporočilo o tem, kaj je družbeno sprejemljivo. Molčanje o nasilju v lastnih uredništvih spodkopava javno zaupanje prav tako kot cenzura ali politični pritisk.

Zato Pravilnik v javnih medijih ni le notranji ukrep za zaščito zaposlenih – je preizkus, ali družba resnično verjame v načela, ki jih javno zagovarja.

Varna uredništva so predpogoj za informirano družbo

V regiji, kjer so se novinarke navadile na to, da so same sebi sindikat, pravna služba in psihološka podpora, je namen Pravilnika o preprečevanju spolnega nadlegovanja v medijih jasno poudariti, kaj je nesprejemljivo, kdo je odgovoren in kaj se zgodi, ko se meja prestopi.

Leta so novinarke učili molčati, potrpeti, razumeti »kontekst«, »temperament« in »šalo«. Ločiti profesionalno od osebnega, tudi ko njihovo telo, dostojanstvo in varnost postanejo predmet kolektivnega ignoriranja. Še naprej poročati o nasilju nad drugimi, medtem ko nasilje, ki ga doživljajo same, normalizirajo kot sestavni del novinarskega dela.

Pravilnik prelaga breme s posameznic na institucije. Od novinark, ki se sprašujejo, ali bodo izgubile službo, na uredništva, ki morajo pojasniti, zakaj se niso odzvala. Od vprašanja "zakaj nisi prijavila" na vprašanje "zakaj niste zaščitili".

Njegova moč ni le v postopkih, temveč tudi v sporočilu: da novinarstvo ne more biti javni kritični glas, če tolerira nasilje v lastnih uredništvih. Da medijska svoboda ne more obstajati, če ni varnosti za tiste, ki delajo v teh medijih.

Zato je pomembno, da ta Pravilnik ne ostane interni dokument nekaj uredništev, temveč da postane regionalni standard. Da je njegovo sprejetje povezano z javnimi razpisi, donatorskimi sredstvi in ​​javnim zaupanjem. Da ga sindikati, novinarska združenja in akademska skupnost prepoznajo kot minimum in ne kot maksimum.

In končno – da javnost razume svojo vlogo. Ker občinstvo, ki zaupa medijem, a zamiži na eno oko pred nasiljem nad novinarkami, sodeluje v istem sistemu molka. Varna uredništva niso notranja zadeva medijev – so predpogoj za informirano družbo.

Pravilnik ne bo ustavil vseh oblik nasilja. Lahko pa stori nekaj enako pomembnega: lahko jasno pokaže, da nasilje ni več nevidno, da ni zasebna zadeva in da ni del novinarskega poklica. In v družbah, ki so bile predolgo navajene molčati – je to začetek sprememb.

Prirejeno po članku Branke Dragović (Sindikat Nezavisnost, panoga za kulturo, umetnost in medije), celoten članek lahko preberete tukaj.

To besedilo je bilo pripravljeno v okviru projekta "Ustavimo nadlegovanje na delovnem mestu v medijski industriji v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji ter Bosni in Hercegovini – Ženske v medijih« s finančno podporo Evropske unije.

#ustavimonadlegovanje #družbenaodgovornost #ženskevmedijih #cerv #zavodkrog