Novinarke pišejo o nasilju, a redko o nasilju, ki ga same doživljajo

Po tem, ko je zavrnila ponudbo sodelavca iz uredništva za spolni odnos, je anketiranka v raziskavi, ki jo izvajamo v okviru projekta " Ustavimo nadlegovanje na delovnem mestu v medijski industriji v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji ter Bosni in Hercegovini – Ženske v medijih«, na delovnem mestu preživela različne oblike psihičnega nadlegovanja in čustvenega izsiljevanja. Po pomoč se ni obrnila na nikogar. Prav tako se ni obrnilo več kot sto novinark iz uredništev v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji ter Bosni in Hercegovini.

Predhodni rezultati ankete o položaju novinark, urednic in medijskih delavk v teh štirih državah, ki so vključene v raziskavo, ki jo je Mediacentar Sarajevo izvedel avgusta in septembra 2025 skupaj z Zavodom Krog, Sindikatom novinarjev Hrvaške, Sindikatom Nezavisnost, panoga za kulturo, umetnost in medije iz Srbije in Društvom novinarjev Slovenije, kažejo, da je vsaka druga anketiranka doživela eno ali več oblik spolnega nadlegovanja, vključno s komentarji o ženski spolnosti, ki so bili neželeni in so jih spravljali v nelagodje, do pogostih stereotipnih in seksističnih pripomb o ženskah kot manjvrednih od moških, nesposobnih, nerazumnih pa tudi komentarja, da so »neprimerne za športne novinarke«.

Polovica storilcev so sodelavci iz uredništev

Prekomerno dotikanje, izkoriščanje službenih praznovanj za neprimerne poljube, pošiljanje fotografij s spolno vsebino pod pretvezo, da gre za šalo, posmeh in psihično nadlegovanje, če se pokaže zavrnitev, komentarji o videzu in zadnjici kot vsakodnevni pojav v poslovnem okolju, nagovarjanje z "ljubica" pred sodelavci in v poslovnih situacijah, poskus posilstva in posilstvo.

To je le nekaj primerov iz medijskih uredništev iz Slovenije, Hrvaške, Srbije ter Bosne in Hercegovine, ki so bili zbrani z raziskavo.

Vsaj polovica takšnih primerov prihaja od kolegov v uredništev, tretjina pa od nadrejenih. Podobne komentarje slišijo tudi od mimoidočih, ko so na terenu (približno 20 odstotkov primerov), medtem ko se spletne platforme bistveno bolj uporablja za seksualne komentarje. Je pa pomembno poudariti, da rezultati vprašalnika kažejo, da je njihovo število večje v redakcijah kot drugod.

Kako se odzivajo uredništva?

Rezultati kažejo tudi, da mediji v večini primerov ne izvajajo nobenih preventivnih ukrepov proti spolnemu nadlegovanju na delovnem mestu. Novinarke na splošno niso seznanjene s preventivnimi mehanizmi ali ukrepi za prijavo spolnega nadlegovanja (če le ti sploh obstajajo). Velika večina nadlegovanja ni prijavila nikomur. Strah pred izgubo že tako negotove in premalo plačane službe, strah pred povračilnimi ukrepi, nezaupanje, da bodo deležne kakršnekoli podpore v redakciji – to so le nekateri od razlogov, zakaj se v medijih v teh državah še naprej molči  o teh resnih oblikah kršitev človekovih pravic.

Problem normalizacije nadlegovanja

Tjaša Turnšek, raziskovalka iz Slovenije, izpostavlja pojav normalizacije nadlegovanja v medijih.

»Večina novinark ne prijavlja primerov nadlegovanja, ker jih imajo za običajno in družbeno sprejemljivo vedenje, hkrati pa obstaja vidno nezaupanje v obstoječe mehanizme zaščite, ki so počasni in birokratski. Te ugotovitve jasno kažejo na potrebo po okrepitvi postopkov, uvedbi anonimnih prijav in ustvarjanju kulture odprtosti v uredništvih,« pravi Turnškova.

Morda to nezaupanje najbolje ponazarja sporočilo ene od anketirank: »Nikoli se o tem ne pogovarjajte s sodelavci v službi, ker nikoli ne veste, kdo je na čigavi strani. Bolje je to deliti z družino in prijatelji, zunaj delovnega mesta.«

Eden od razlogov je morda ta, da se že v majhnem številu prijavljenih primerov, kar v treh četrtinah, ni zgodilo nič. Le v štirih od 133 primerov so bili sproženi disciplinski postopki, v 14 primerih interni postopki ali mediacija, šest primerov pa je dobilo sodni epilog. Vendar je nekoliko spodbudno, da so bili sproženi postopki večinoma zaključeni v korist tistega, ki je prijavil in sprožil postopke ali pa postopek še vedno poteka.

Metodologijo regionalne raziskave smo razvijali zelo temeljito, s posvetovanji z medijskimi strokovnjaki, pravniki in strokovnjaki s področja odzivanja na nasilje nad ženskami. Rezultate raziskave bomo uporabili kot izhodišče za zagovarjanje boljših mehanizmov in odziva na to globoko zakoreninjeno »past« v medijski stroki. Raziskava poteka v več fazah. To besedilo je nastalo ob zaključku ankete, v kateri je sodelovalo skoraj 600 novinark, urednic in drugih medijskih delavk.

Prirejeno po članku Selme Zulić Šiljak (Mediacentar Sarajevo), celoten članek lahko preberete tukaj.

To besedilo je bilo pripravljeno v okviru projekta "Ustavimo nadlegovanje na delovnem mestu v medijski industriji v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji ter Bosni in Hercegovini – Ženske v medijih« s finančno podporo Evropske unije.

#ustavimonadlegovanje #družbenaodgovornost #ženskevmedijih #cerv #zavodkrog