Kakšna bo naša zapuščina: moč, nasilje in molk v medijskih uredništvih
V seriji Nasledstvo (Succession) najmlajši sin medijskega mogotca Logana Royja spolno nadleguje direktorico očetove medijske korporacije. Čeprav mu jasno pove, da je njegovo vedenje nesprejemljivo, se nadlegovanje konča šele, ko za njegovo ravnanje izve njegov oče. Prizor nazorno pokaže, kako lahko razmerja moči vplivajo na to, ali bo nadlegovanje prepoznano in ustavljeno.
Čeprav je zgodba izmišljena, je problem, ki ga prikazuje, zelo resničen. To potrjuje tudi raziskava v okviru projekta Ženske v medijih, v kateri so raziskovalke in raziskovalci iz Slovenije, Hrvaške, Srbije ter Bosne in Hercegovine preučevali vzorce nadlegovanja in nasilja nad ženskami v medijski industriji.
Raziskava je razkrila zaskrbljujoče razsežnosti problema. Kar 78,38 odstotka anketirank je doživelo vsaj eno obliko spolno pogojenega nasilja, 65,84 odstotka pa spolno nadlegovanje. Tretjina vprašanih je doživela spolno nadlegovanje s fizičnim stikom. Storilci so bili najpogosteje sodelavci in nadrejeni.
Raziskava je pokazala tudi široko razširjenost kršitev delavskih pravic. Najpogostejše so kršitve pravice do počitka in pravic, določenih v pogodbi o zaposlitvi. Več kot 40 odstotkov anketirank je navedlo, da so najpogostejše kršitve prisotne že na začetku kariere, ko se lahko toleranca do takšnega ravnanja vzpostavi kot nekaj »normalnega«. Ugotovljena je bila tudi plačna vrzel med spoloma.
Anketiranke so medijska uredništva pogosto opisovale kot toksična delovna okolja, v katerih prevladuje kultura zlorab in nadlegovanja. Ženske so pri dodeljevanju tem in ocenjevanju dela pogosto obravnavane drugače kot moški, pri čemer se njihovo delo presoja tudi skozi videz, stil oblačenja in zasebno življenje. Hkrati pa manj kot 10 odstotkov žensk, ki delajo v medijih v štirih sodelujočih državah, sploh prijavi napade in nasilje.
Razlogi za neprijavo so strah pred posledicami, strah pred izgubo zaposlitve in pomanjkanje zaupanja v zaščitne mehanizme. Kot je ena od novinark v raziskavi povedala: »Ukvarjamo se s poklicem, v katerem se borimo za pravice vseh, razen za svoje lastne.«
Prav zato projekt Ženske v medijih ne ostaja le pri raziskovanju problema. Strokovna interdisciplinarna ekipa je pripravila Pravilnik o preprečevanju spolnega in drugih oblik nadlegovanja v uredništvih, ki medijskim organizacijam v regiji ponuja model za vzpostavitev učinkovitih mehanizmov zaščite. Pravilnik vključuje preventivne in reaktivne ukrepe ter se nanaša na vse, ki delajo ali sodelujejo z medijskimi organizacijami. Pravilnik je javno dostopen na spletni strani projekta.
Jeseni se začenja druga faza kampanje za ozaveščanje javnosti. Sindikat novinarjev Hrvaške, Mediacentar Sarajevo, Sindikat Nezavisnost, panoga za kulturo, umetnost in medije iz Srbije, Društvo novinarjev Slovenije in vodilni partner Zavod Krog bodo nadaljevali s predstavljanjem rezultatov raziskave, zagovarjanjem sprejetja Pravilnika v medijskih hišah ter ozaveščanjem o nasilju in nadlegovanju v medijskih delovnih okoljih.
Sporočilo kampanje ostaja jasno: »Ne v mojem uredništvu.« Javnost pa nagovarjamo s sporočilom »Moč ne pomeni, da smeš.«
Cilj projekta je prispevati k medijskim okoljem, v katerih so delavke in delavci zaščiteni, mehanizmi prijave učinkoviti, kultura molka pa nadomeščena s kulturo odgovornosti in spoštovanja.
Projekt Ženske v medijih se izvaja v Sloveniji, Hrvaški, Srbiji ter Bosni in Hercegovini s sofinanciranjem Evropske unije v okviru programa CERV – Državljani, enakost, pravice in vrednote.
Prirejeno po članku : Emila Čančarja (Sindikat novinarjev Hrvaške), celoten članek lahko preberete tukaj.
Foto: Umetna inteligenca
To besedilo je pripravljeno v okviru projekta »Ustavimo nadlegovanje na delovnem mestu v medijski industriji v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji ter Bosni in Hercegovini – Ženske v medijih« s finančno podporo Evropske unije.
Komentarji