top of page

Sodobne tehnologije za trajnostno in učinkovitejše kmetijstvo: strokovno usposabljanje v Severni Makedoniji

10 hours ago
Branje traja 3 min

V Severni Makedoniji je 11. in 12. novembra 2026 potekalo dvodnevno strokovno usposabljanje v okviru projekta »Skupnostno zbiranje deževnice in vrtnarjenje za ohranjanje okolja in enakost spolov«, ki ga Zavod Krog izvaja z lokalnim partnerjem Legis. Sodelavci Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) so predstavili sodobne rešitve za trajnostno kmetijstvo, s poudarkom na učinkoviti rabi vode, digitalizaciji in robotizaciji ter uporabi obnovljivih virov energije.


Podnebne spremembe in vse večji pritiski na naravne vire zahtevajo učinkovitejšo in okolju prijaznejšo kmetijsko pridelavo. Zato so udeleženci in udeleženke, kmetovalci in kmetovalke ter predstavniki in predstavnice pristojnih institucij, spoznali nove tehnologije in izmenjali strokovno znanje ter primere dobrih praks.


Učinkovita raba vode in sodobne namakalne tehnologije


Pomemben del usposabljanja je bil namenjen namakanju, ki zaradi vse manj predvidljivih padavin postaja ključno za stabilno in kakovostno pridelavo hrane. Na svetovni ravni se namaka približno 23 odstotkov obdelovalnih površin, na katerih pridelajo skoraj polovico vse hrane. Namakanje lahko pridelek v primerjavi s pridelavo brez namakanja poveča tudi za 76 odstotkov, vendar je za učinkovito rabo vode bistveno pravilno načrtovanje, upravljanje in vzdrževanje sistemov.


Predstavljene so bile različne namakalne tehnologije. Kapljično namakanje, pri katerem voda doteka neposredno v bližino korenin, omogoča od 85- do 95-odstotno učinkovitost izrabe vode in sočasno dovajanje hranil. Za večje površine so primernejši sistemi z razpršilci in avtomatizirani namakalni sistemi. Udeleženci so spoznali tudi pomen spremljanja porabe vode ter preprečevanja izgub zaradi puščanja, zamašenih filtrov in nepravilnega tlaka.


Posebna pozornost je bila namenjena senzorjem in avtomatizaciji, ki omogočajo prilagajanje namakanja dejanskim potrebam rastlin. Predstavljeni so bili merjenje vlažnosti tal, spremljanje vodnega potenciala rastlin in evapotranspiracije ter fizikalne analize tal. V nadaljevanju je bila predstavljena tudi hidroponska pridelava zelenjave, vključno z različnimi sistemi, opremo, pripravo hranilnih raztopin, vzdrževanjem ter prednostmi, omejitvami in stroški uvedbe.


Robotizacija in digitalizacija kmetijstva


Drugi dan usposabljanja je bil namenjen robotizaciji in digitalnim tehnologijam. Udeleženci in udeleženke so spoznali avtonomne traktorje in druge robotske rešitve za avtomatizacijo kmetijskih opravil. Strokovnjaki Kmetijskega inštituta Slovenije so predstavili tudi svoje izkušnje z uvajanjem robotskih traktorjev ter tehnične in organizacijske izzive pri njihovem prenosu v vsakodnevno kmetijsko prakso.


Predstavljena je bila tudi uporaba brezpilotnih letalnikov oziroma dronov in daljinskega zaznavanja za spremljanje zdravstvenega stanja rastlin, kartiranje posevkov, ocenjevanje pridelka ter ciljno nanašanje gnojil in sredstev za varstvo rastlin. Ob njihovih prednostih so strokovnjaki opozorili tudi na stroške, potrebna dovoljenja ter znanja za upravljanje letalnikov, zbiranje in analizo podatkov.


Obnovljivi viri energije kot del trajnostnega kmetovanja


Med obnovljivimi viri energije sta bila v ospredju bioplin in biometan. Udeleženci so spoznali pridobivanje bioplina z anaerobno razgradnjo živinskih gnojil in kmetijskih odpadkov, njegovo nadgradnjo v biometan ter možnosti uporabe biometana kot goriva za traktorje in drugo kmetijsko mehanizacijo.


Predstavljena je bila tudi agrovoltaika, ki združuje kmetijsko pridelavo in proizvodnjo sončne električne energije na istih zemljiščih. Obravnavani so bili različni sistemi, njihov vpliv na rastlinsko pridelavo, prednosti in omejitve ter zakonodajni pogoji za njihovo postavitev na kmetijskih zemljiščih.


Izmenjava znanja za trajnostno prihodnost kmetijstva


Usposabljanje je ponudilo vpogled v številne rešitve za učinkovitejšo rabo naravnih virov, zmanjševanje okoljskih obremenitev in večjo odpornost kmetijske pridelave. Pomemben del teh prizadevanj je tudi projekt »Skupnostno zbiranje deževnice in vrtnarjenje za ohranjanje okolja in enakost spolov«, ki naslavlja izzive pomanjkanja vode, revščine in neenakosti spolov v Severni Makedoniji ter spodbuja trajnostno upravljanje vodnih virov in prilagajanje podnebnim spremembam.


Povezovanje raziskovalnega znanja s praktičnimi izkušnjami kmetovalcev, strokovnjakov in pristojnih institucij je ključno za uspešno uvajanje novih tehnologij. Le tako lahko predstavljene rešitve presežejo raziskovalna in demonstracijska okolja ter postanejo del vsakodnevne kmetijske prakse.


 




 
 
 

Komentarji


bottom of page