Na Svetovni dan čebel, 20. maja, je mesto Plav v Črni gori gostilo in soorganiziralo slovesno obeležitev tega pomembnega datuma, ki nas spominja na nenadomestljivo vlogo čebel in drugih opraševalcev pri ohranjanju ekosistemov, biotske raznovrstnosti in prehranske varnosti. Pobuda za razglasitev Svetovnega dne čebel je prišla iz Slovenije, kot datum pa je bil izbran rojstni dan velikega poznavalca čebel iz 18. stoletja, Antona Janše. Slovenija ni le pobudnica Svetovnega dne čebel, temveč že dolgo velja za deželo čebelarstva. Generalna skupščina OZN je leta 2017 razglasila 20. maj za Svetovni dan čebel.

Program se je začel s slavnostnim nastopom otrok iz JPU »Dječji vrtić«, ki so prisotne navdušili s plesnimi koreografijami v kostumih čebel. Mestni trg je bil prostor srečanja čebelarjev, ki so razstavili bogato ponudbo svojih čebeljih izdelkov, medtem ko so obiskovalci in otroci uživali v medenem zajtrku in razstavi otroških del iz JU OŠ »Hajro Šahmanović«.

Za organizacijo dogodka so skupaj poskrbeli: Zavod Krog iz Slovenije, Veleposlaništvo Republike Slovenije v Črni gori, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo Črne gore, Zveza čebelarskih organizacij Črne gore, Občina Plav, Ženski klub mestnih svetnic Plav, Turistična organizacija Plav in Društvo čebelarjev Plav. Zavod Krog je imel pomembno vlogo pri koordinaciji in povezovanju vseh akterjev.

V okviru konference, ki je potekala v Kulturnem centru »Husein Bašić«, sta bila organizirana dva panela o apiturizmu in vključevanju žensk v čebelarstvo, pa tudi predstavitev »Izvor in kakovost medu v Črni gori« s strani Fakultete za prehransko tehnologijo, varnost hrane in ekologijo iz Podgorice. Udeleženci_ke konference so si ogledali tudi video predstavitev apiturizma v Sloveniji, ki ga je pripravila ga. Tanja Arih Korošec, direktorica ApiRoutes-Apiturizem. Na konferenci sta spregovorili tudi gostji iz Slovenije – ga. Marija Sivec (Čebelarstvo Lucka), profesionalna čebelarka z 28-letnimi izkušnjami, ki je delila navdihujočo življenjsko zgodbo o tem, kako ji je čebelarstvo prineslo stabilno družinsko življenje, dober zaslužek in osebno izpolnitev, ter ga. Valentina Cvjetković s Kmetijskega inštituta – Akademije za čebelarstvo, ki je predstavila koncept in razvoj apiturizma v Sloveniji ter koristi tega področja trajnostnega turizma in dobre prakse iz projekta podpore žrtvam min v BiH, še posebej nenamerne pozitivne učinke vključevanja žensk v čebelarstvo – od pomoči možem do samostojnega čebelarjenja. Slednji projekt v BiH se izvaja v sodelovanju s partnerji ITF in lokalno organizacijo UDAS ob financiranju Ministrstva za zunanje in evropske zadeve Slovenije (SlovenianAid). Gospod Ratko Bataković iz Mreže za razvoj podeželja Črne gore je izpostavil izzive in možnosti razvoja podeželja za vse vključene akterje tako na lokalni kot na nacionalni ravni.

Gospod Miroslav Cimbaljević, direktor Direktorata za kmetijstvo pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo Črne gore, ter čebelarka ga. Danijela Babović sta potrdila, da so ženske nosilke sprememb, tudi v kmetijstvu in razvoju podeželja, ter da obstaja podpora in sredstva za ženske v podjetništvu. Pogled g. Nihada Canovića, župana Občine Plav, je bil usmerjen v lokalno podporo čebelarstvu, turizmu, kmetijstvu ter tudi ženskam v čebelarstvu.

Panelisti so posebej poudarili velik, še neizkoriščen potencial Črne gore na področju čebelarstva, zlasti v kontekstu apiturizma in apiterapije. Plav je pionir tega razvoja, saj že drugo sezono uspešno deluje lokalna api-komora v Plavu.

Razprave so dodatno poudarile pomen večjega vključevanja žensk v čebelarstvo in turistične pobude, povezane s čebelami. Predsednik Društva čebelarjev Plav je sporočil, da med člani trenutno ni žensk, a da so »dobrodošle in jih bodo prisrčno sprejeli«. Župan občine se je zavzel, da bo Plav ustvaril pogoje, da bi ponovno gostil ga. Sivec z namenom izobraževanja in motiviranja žensk za ta poklic.

Čebelarstvo v Črni gori v zadnjih letih doživlja izjemen napredek in postaja eden ključnih stebrov kmetijstva in trajnostnega razvoja podeželskih območij. Danes ima ta sektor pomembno vlogo ne le pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, temveč tudi pri razvoju turizma, zdravstva, vključevanju žensk in ustvarjanju novih možnosti za zaposlovanje. Sodelovanje bo omogočilo redno izmenjavo znanja in izkušenj med slovenskimi in črnogorskimi čebelarji, razvoj novih projektnih idej s poudarkom na prenosu znanja, trajnostnem čebelarstvu, pomenu čebel in varstvu okolja ter inovativnih storitvah iz Slovenije.

Dogodek je pokazal, kako lahko sodelovanje lokalnih in mednarodnih partnerjev ob podpori civilne družbe ustvari prostor za izmenjavo znanja, navdiha in začetek novih pobud v duhu trajnosti in enakosti.