Raziskavi potrjujeta: zbiranje deževnice in opolnomočenje žensk sta ključ do odpornejšega podeželja v Severni Makedoniji
Podnebne spremembe, pomanjkanje vode in neenak dostop do virov vse bolj vplivajo na življenje podeželskih skupnosti v Severni Makedoniji. Dve raziskavi, izvedeni v okviru projekta Zavoda Krog in partnerja Legis, kažeta, da lahko trajnostne vodne rešitve, podnebno pametno kmetijstvo in večja vključenost žensk, pomembno prispevajo k bolj odpornemu podeželju v prihodnosti.
Voda postaja eno najpomembnejših razvojnih vprašanj prihodnosti. Za številne podeželske skupnosti po svetu podnebne spremembe niso več oddaljena nevarnost, temveč vsakodnevni izziv: kako zagotoviti dovolj vode za pridelavo hrane, kako ohraniti rodovitnost tal in kako prilagoditi kmetovanje spremenjenim vremenskim razmeram.
S temi izzivi se soočajo tudi podeželske skupnosti v Severni Makedoniji, kjer so vse daljša sušna obdobja, višje temperature in zmanjšana razpoložljivost vode med rastno sezono že vplivali na način kmetovanja.
V okviru projekta »Skupnostno zbiranje deževnice in vrtnarjenje za ohranjanje okolja in enakost spolov v Severni Makedoniji«, ki ga izvajata Zavod Krog in partnerska organizacija Legis, sta bili izvedeni dve raziskavi, ki sta podrobno analizirali izzive podeželskih območij ter možnosti za uvajanje trajnostnih rešitev. Projekt financira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije v okviru mednarodnega razvojnega sodelovanja.
Obe raziskavi si lahko pogledate na koncu članka in predstavljata pomembno osnovo za nadaljnje projektne aktivnosti.
Dve raziskavi, ena skupna ugotovitev: podeželje potrebuje nove pristope
Prva raziskava, Študija ključnih izzivov podeželskih območij Severne Makedonije s posebnim poudarkom na enakosti spolov, je analizirala širše družbene, gospodarske in okoljske izzive podeželja.
Druga raziskava, Študija in mapiranje izzivov z vodo in rodovitnostjo prsti, pa se je osredotočila na stanje vodnih virov, kakovost tal in možnosti za uvedbo sistemov zbiranja deževnice ter trajnostnega vrtnarjenja v izbranih regijah.
Skupna ugotovitev obeh raziskav je jasna: podeželske skupnosti so zaradi podnebnih sprememb vse bolj ranljive, vendar imajo hkrati velik potencial za prilagajanje, če dobijo dostop do ustreznih znanj, tehnologij in podpore.
Voda kot neizkoriščen vir za odpornost skupnosti
Ena ključnih ugotovitev raziskav je, da v proučevanih skupnostih trenutno ni sistemov za zbiranje deževnice, čeprav se prebivalci že soočajo z daljšimi obdobji suše in pomanjkanjem vode.
Zbiranje deževnice predstavlja preprosto, dostopno in učinkovito rešitev, ki lahko pomaga zmanjšati ranljivost malih kmetij. Zbrana voda se lahko uporablja za namakanje vrtov in kmetijskih površin, kar zmanjšuje odvisnost od nepredvidljivih vodnih virov.
V kombinaciji z drugimi trajnostnimi praksami, kot sta kapljično namakanje in kompostiranje, lahko takšni ukrepi izboljšajo učinkovitost rabe naravnih virov, zmanjšajo stroške pridelave in povečajo prehransko varnost gospodinjstev.
Bolj zdrava tla za bolj odporno kmetijstvo
Raziskavi opozarjata tudi na pomen rodovitnosti tal. Zdrava tla so eden ključnih pogojev za odpornost kmetijstva, saj omogočajo boljše zadrževanje vode in večjo stabilnost pridelkov v zahtevnejših vremenskih razmerah.
Med priporočili raziskav so:
uvajanje kompostiranja,
izboljšanje vsebnosti organske snovi v tleh,
uporaba trajnostnih metod pridelave,
ohranjanje lokalnih sort semen,
usposabljanja o podnebno pametnem kmetijstvu.
Pomembna ugotovitev je tudi, da v analiziranih skupnostih niso zaznali uporabe kemičnih pesticidov, kar predstavlja dobro izhodišče za razvoj trajnostne oziroma ekološke pridelave.
Enakost spolov kot pomemben del podnebne odpornosti
Podnebne spremembe ne vplivajo na vse prebivalce enako.
Raziskava o izzivih podeželskih območij Severne Makedonije posebej izpostavlja položaj žensk. Čeprav ženske predstavljajo približno 44 % kmetijske delovne sile, imajo v lasti le okoli 21 % kmetijskih zemljišč. Hkrati pogosto opravljajo večji delež neplačanega gospodinjskega in skrbstvenega dela, kar omejuje njihov dostop do izobraževanja, financiranja in odločanja.
Zato projekt posebno pozornost namenja vključevanju žensk v usposabljanja, razvoju njihovih znanj ter podpori pri podjetništvu in trajnostnem gospodarjenju. Večja vključenost žensk ni pomembna le z vidika pravičnosti, temveč tudi kot pomemben dejavnik uspešnega prilagajanja skupnosti na podnebne spremembe.
Od raziskav do konkretnih rešitev
Raziskavi nista namenjeni le analizi trenutnega stanja, temveč predstavljata podlago za konkretne ukrepe v okviru projekta. Tako bomo na podlagi ugotovitev izvajali sledeče aktivnosti:
vzpostavitev sistemov za zbiranje deževnice,
usposabljanje gospodinjstev za trajnostno vrtnarjenje,
izboljšanje znanja o kompostiranju in ohranjanju tal,
spodbujanje podnebno pametnega kmetijstva,
krepitev podjetniških znanj žensk na podeželju.
Cilj ni le povečati količino razpoložljive vode, temveč ustvariti pogoje, v katerih bodo skupnosti bolj pripravljene na prihodnje podnebne izzive.
Zakaj so ugotovitve pomembne tudi širše?
Čeprav raziskavi obravnavata podeželske skupnosti v Severni Makedoniji, so njune ugotovitve pomembne tudi za druge evropske regije, ki se soočajo s posledicami podnebnih sprememb.
Vprašanja, ki jih odpirata – kako učinkovito upravljati z vodo, kako zaščititi rodovitnost tal, kako zagotoviti prehransko varnost in kako vključiti ranljive skupine v razvojne procese – postajajo vse pomembnejša tudi v Sloveniji in drugih državah Evropske unije.
Trajnostna prihodnost podeželja bo odvisna od sposobnosti skupnosti, da povežejo znanje, lokalne vire in dostopne rešitve.
Vsaka kaplja šteje. Vsak trajnostni ukrep šteje. In vsaka skupnost, ki se pripravi na prihodnost, povečuje svojo odpornost.
Študija ključnih izzivov podeželskih območij Severne Makedonije s posebnim poudarkom na enakosti spolov
Študija in mapiranje izzivov z vodo in rodovitnostjo prsti
O projektu
Projekt »Skupnostno zbiranje deževnice in vrtnarjenje za ohranjanje okolja in enakost spolov v Severni Makedoniji« izvajata Zavod Krog in Legis iz Severne Makedonije.
Projekt uvaja trajnostne rešitve za upravljanje z vodo in zemljo ter krepi znanja podeželskih skupnosti za prilagajanje podnebnim spremembam. Poseben poudarek namenja tudi vključevanju žensk in njihovim možnostim za razvoj trajnostnih gospodarskih dejavnosti.
Projekt financira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije v okviru mednarodnega razvojnega sodelovanja.
Komentarji