Konec decembra 2023 smo v Zavodu Krog organizirali zaključni dogodek Erasmusove+ izmenjave, ki so smo jo organizirali skupaj z partnerji Verein GEDENKDIENST in SCI iz Avstrije ter MAZ iz Hrvaške.

Na izmenjavi, ki je potekala med 2. in 9. julijem 2023 v Pliberku, smo preučevali zgodovinske dogodke iz leta 1945, ki naj bi se zgodili ravno v Pliberku, kjer so po koncu druge svetovne vojne zavezniške sile zajele nacistične kolaborante iz takratne Jugoslavije.

Pliberk je po razpadu skupne države sredi 90 let prejšnjega stoletja postalo eno od večjih zbirališč ekstremnih desničarjev in častilcev nacizma. Dolga leta so avstrijske oblasti tolerirale dogodke vse do leta 2020, ko so prepovedali tovrstna zbiranja.

Prav tako smo primerjali politiko, ki se je dogajala v času nacizma, z politiko nacionalnih struj, ki so zajele naše prostore po 1992 letu na prostorih bivše skupne države. Avstrijski partnerji so preučevali politiko ekstremne desnice, ki je pripeljala do ogromnega sovraštva do slovenske manjšine na avstrijskem koroškem.  Predstavnik Zavoda Krog Ratko Stojiljković, ki je med drugim tudi eden od izpostavljenih aktivistov za pravice izbrisanih je izvedel predavanje o zločinu izbrisa, ki se je zaradi nacionalnih političnih nagnjen zgodil več kot 25.000 prebivalcev Republike Slovenije, s koreninami iz ostalih republik bivše Jugoslavije, ter vseh posledic takratne politične volje. Partnerji MAZ iz Hrvaške pa so preučevali posledice hrvaškega nacionalizma nad drugimi pripadniki nacionalnih manjšin, ki so bile pregnane iz Hrvaške po vojni med leti 1992 in 1995, ki je divjala na področjih bivše Jugoslavije.

Na zaključnem dogodku smo se spominjali naših podvigov izmenjave, ter debatirali o tem kaj je izmenjava pomenila za sodelujoče mlade. Vsi smo se strinjali, da se o sovraštvu preteklih politik premalo govori in opozarja, kar doprinaša k novemu sovraštvu nekih novih marginalnih skupin. Prav tako smo prišli do zaključka, da se v šolskih sistemih Avstrije, Italije, Hrvaške in po novem tudi Slovenije, skorajda ne uči o posledicah nacizma med in pred II. svetovno vojno.

Opozorili smo tudi, da so aktivisti za pravice izbrisanih dosegli umestitev tematike o izbrisu v učbenike predmeta zgodovine, ki pa se vse do danes ni uresničila, kljub obljubam Ministrstva za šolstvo.

Z udeleženci smo se sprehodili po Ljubljani, kjer smo si ogledali nekaj antifašističnih spomenikov, Pot spomina in tovarištva ter se ustavili pri novonastalem spomeniku izbrisanim.

Zaključek celotne izmenjave je, da je potreba po takšnih izmenjav izjemnega pomena in da je potrebno opozarjati na posledice politike sovraštva in politike ekstremne desnice in da vsak od nas lahko doprinese k boljšem osveščanju na socialnih omrežjih in z pisanjem člankov, tudi tistih na Wikipediji.

Spremljajte delo Zavoda Krog.